Potovanje po poteh ciljev trajnostnega razvoja - iskanje nove vrste turizma

17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov (Sustainable Development Goals – SDGs) je globalni okvir, ki določa cilje za izboljšanje sveta do leta 2030: na primer odprava revščine, zmanjšanje lakote, zaščita podnebja, enakost spolov ali zagotavljanje dostopa do čiste vode.

SDG-ji zajemajo vsa področja življenja – tudi turizem. Turizem je lahko hkrati orodje za dosego teh ciljev ali pa ovira, če ni ustrezno organiziran. Namen zavestnega potovanja je izbrati prvo možnost. 

Čeprav na prvi pogled ni očitno, so ti cilji tesno povezani s turizmom. Med potovanjem ljudje sprejemajo odločitve – o tem, kje bodo bivali, kaj bodo jedli, kako se bodo prevažali, koga bodo podprli s svojim denarjem in pozornostjo. Vse te odločitve neposredno vplivajo na to, ali potovanje podpira ali ogroža te globalne cilje. „SDG-osveščen popotnik“ torej sprejema odločitve, ki so skladne z vizijo trajnostnejšega sveta.

SDG-osveščen popotnik, torej tisti, ki razmišlja v skladu s cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov, k potovanju pristopa drugače kot tradicionalni turisti. Njegov glavni cilj je, da njegove odločitve pozitivno vplivajo na ljudi, okolje in lokalne skupnosti.

Zavestno izbere na primer nastanitve, restavracije ali programe, ki podpirajo lokalna podjetja, s čimer zmanjšuje gospodarske neenakosti (SDG 8 – dostojna gospodarska rast, SDG 10 – zmanjševanje neenakosti). Posebno pozornost posveča tudi svojemu okoljskemu odtisu: izogiba se embalaži za enkratno uporabo, izbira energetsko učinkovite nastanitve in se, če je mogoče, premika peš ali z javnim prevozom (SDG 12 – trajnostna potrošnja in proizvodnja, SDG 13 – podnebni ukrepi). Kulturno občutljivo ravna, zanima ga lokalna tradicija, običaji in jih spoštuje (SDG 11 – trajnostna mesta in skupnosti, SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije). Išče izkušnje, ki spodbujajo družbeno vključenost – na primer z obiskom krajev, kjer ljudje iz prikrajšanih skupin aktivno sodelujejo v gostinstvu ali pri vodenju programov (SDG 5 – enakost spolov, SDG 10).

Takšen popotnik ne zbira le spominov, ampak ustvarja resnično vrednost – s svojimi individualnimi odločitvami prispeva k pravičnejšemu in trajnostnejšemu svetu.

Bistvo potovanja v skladu s SDG-ji je, da obiskovalec ne razmišlja le o svojem udobju, temveč upošteva tudi družbene, gospodarske in okoljske vplive svojega potovanja. Na primer, če nekdo biva na podeželski ekološki kmetiji, kjer pripravljajo hrano iz lokalnih sestavin (SDG 2 – Odprava lakote in SDG 12 – Odgovorna potrošnja in proizvodnja), ali kjer izvajajo programe enakih možnosti (SDG 5 – Enakost spolov in SDG 10 – Zmanjševanje neenakosti) in osveščajo goste (SDG 4 – Kakovostno izobraževanje), potem ta izbira hkrati podpira lokalno gospodarstvo (SDG 8 – Dostojno delo in gospodarska rast), družbeno vključenost (SDG 10) in okolju prijazen način življenja (SDG 13 – Podnebni ukrepi).

Ta oblika potovanja ne pomeni odrekanja, ampak pomeni, da lahko z našimi izbirami pozitivno vplivamo na svet – hkrati pa doživimo bogate in nepozabne izkušnje.

SDG-osveščen turizem ni koristen le za obiskovalce, temveč služi tudi kot smerokaz za destinacije. SDG-ji ustvarjajo skupen jezik: turistični ponudniki, odločevalci in obiskovalci se lahko sklicujejo na enaka načela.

To pomaga pri strateškem načrtovanju, trženju, prijavah na razpise in preglednosti notranjega delovanja. Ponudniki in regije, ki se vključijo v sistem, lahko komunicirajo na podlagi enotnih vrednot – in to postaja vse bolj pričakovanje zavestnih popotnikov.

Predstavljajte si popotnika, ki mu je družbena enakost pomembna vrednota. Njegov načrt poti vključuje kraje, kjer v gostinstvu ali obrtnih programih sodelujejo tudi osebe z invalidnostjo, kjer kavarno vodi socialno podjetje in kjer programe ponujajo skupnosti, ki so bile prej izključene iz turizma.

Ali pa pomislite na podnebno ozaveščeno družino, ki namesto letala izbere vlak, biva v nastanitvi s sončno energijo in sodeluje v lokalnem programu sajenja dreves. Njihove počitnice ne bodo le spomin, temveč resničen prispevek k boljši prihodnosti.

SDG-osveščeno potovanje ni kampanja in ni trend. To je način razmišljanja, ki postaja vse bolj naraven za mnoge. Sredi kompleksnih izzivov sveta vse več ljudi išče izkušnje, ki niso namenjene le njim – temveč imajo tudi globlji pomen.

Vprašanje torej ni, ali potovati. Ampak: kako, kam in zakaj?

Platforma I-DEST omogoča, da popotniki ne odločajo le na podlagi občutka, temveč tudi na podlagi konkretnih podatkov. Sistem namreč omogoča filtriranje na podlagi SDG-jev: obiskovalec lahko označi, da so mu na primer najpomembnejši podnebni ukrepi, podpora lokalnim skupnostim ali enake možnosti – in v skladu s tem prejme priporočila za programe, nastanitve ali ponudnike.

Vse to ne deluje le teoretično: I-DEST temelji na resničnih, merljivih podatkih, ki jih lokalni ponudniki beležijo prek samoocenjevanja in preverjenih postopkov. Tako lahko na primer gostinski obrat, ki dokazano uporablja lokalne sestavine, jasno izkaže povezavo s cilji „Odprava lakote“ (SDG 2) ali „Odgovorna potrošnja in proizvodnja“ (SDG 12).

Popotnik lahko tako potuje z gotovostjo, da resnično podpira cilje, ki so mu pomembni, in se ne odloča zgolj na podlagi marketinških sporočil.