Cerkev Fatimske Svete Device

Današnja cerkev je bila zgrajena namesto prejšnje skromne molilnice. Pobudo za gradnjo cerkve je dal nekdanji župan Géza Germán. Gradnjo sta podprla Szeged-Čanadska škofija in škof László Kiss-Rigó. Gradnjo so podprli tudi prebivalci, družina Viszokai je prispevala 280-kilogramski zvon, Corvus-Kora Róbert pa dve veliki sliki in petmetrski granitni križ. Temeljni kamen je bil položen 13. oktobra 2007. Gradbena dela so se začela avgusta 2008 in zaključila konec maja 2009. Cerkev je bila posvečena 22. avgusta 2009. Na dan posvetitve se je zbralo več sto ljudi, od katerih jih je vsaj polovica ostala zunaj cerkve in prek zvočnikov spremljala sveto mašo. Utemeljitev za uvrstitev v register vrednot: Cerkev ima pomembno vlogo v življenju prebivalcev Lőkösháze. Za katoliške vernike je cerkev bistvenega pomena. Tu krstijo svoje otroke, tu prejmejo prvo obhajilo, birmo, tu sklepajo zakonske zveze in darujejo svete maše za svoje pokojne. Cerkev je dom za vse, vsako nedeljo je kraj srečanja. Brez cerkve je težko oblikovati krščansko skupnostno življenje. Ogled je možen po predhodnem telefonskem dogovoru.

Corvus-Kora Róbert

Corvus-Kora Róbert od otroštva živi in ustvarja v Lőkösházi. Prvi večji uspeh je dosegel pri 16 letih v Budimpešti, kjer je bil eden njegovih slik nagrajen s priznanjem. Na njegovo delo so močno vplivali renesančna umetnost in nizozemski umetniki 17. stoletja, želel je slikati tako kot oni. Izdelal je več javnih kipov in spomenikov iz marmorja in apnenca. Vedno je oboževal monumentalne upodobitve v naravni velikosti, zato se je odločil, da bo za madžarsko tisočletnico leta 1996 naslikal svojo prvo panoramsko sliko velikosti 9x4,5 metra. Skupno je nastalo 9 panoramskih slik. Njegov prihodnji načrt je ustvariti še eno panoramsko sliko velikosti 9x4,5 metra in zgraditi krožno dvorano, ki bo dom teh slik. Stavba bo edinstvena na svetu, saj krožna dvorana, v kateri bo deset panoramskih slik z različnimi temami, še ne obstaja nikjer na svetu. Likovni umetnik redno podpira Lőkösházo. Njegova dela krasijo javne prostore in notranjosti stavb v občini, kot so kip svetega Štefana, križ pred cerkvijo, spomenik Trianonu, spomenik v spomin na revolucijo in boj za svobodo leta 1956. Postavil je tudi kipe v spomin na Gávai Gaál Jenőja in Májer Tibor Frigyesa. Njegovo delo sta tudi stena za žare in križ na lokalnem pokopališču. Skupnostni center in občinsko upravo krasijo njegove slike. Njegova deveta panoramska slika je na ogled v Skupnostnem centru Petőfi Sándor v Lőkösházi po predhodnem dogovoru. Termin za ogled in vodenje po razstavi je mogoče dogovoriti neposredno z umetnikom.

Gávai Gaál Jenő sprehajališče

Rodil se je 14. septembra 1846 v Pusztagerendásu. Bil je potomec stare plemiške družine. Na Lőkösházi je bil polihistor in politik z zemljiško posestjo, ekonomist, doktor prava in državnih ved, ministrski svetovalec ter univerzitetni profesor. Tekoče je govoril 6 jezikov na ravni maternega jezika. Ime Gávai Gaál Jenő ima pomembno vlogo v življenju več naselij v županiji Békés, vključno z življenjem v Lőkösházi. Zahvaljujoč njemu Elek, Lőkösháza, Geszt, Ártánd in Biharkeresztes po sprejetju Trianonske mirovne pogodbe, ki je zaključila prvo svetovno vojno, leta 1922 niso pripadli romunski državi. Leta 2024 so mu v Lőkösházi postavili kip v čast in po njem poimenovali javni prostor Gávai Gaál Jenő sprehajališče, kjer je postavljen tudi spomenik.

Društvo za ljudsko umetnost Bíborvég

Z namenom ohranjanja tradicij je bila 16. oktobra 2013 v knjižnici ustanovljena Umetniška skupina za ljudsko umetnost Bíborvég, ki je takrat začela z 12 člani pod vodstvom ljudske umetnice Bogárné Szőke Erika. Delavnice potekajo enkrat tedensko, ob četrtkih popoldne, kjer se predvsem ukvarjajo z vezenjem in šivi iz pokrajine Békés, poleg tega pa so v preteklih letih spoznali tudi vezeninsko kulturo devetih regij Karpatske kotline. Sodelovali so na Festivalu ljudskega tekstila Karpatske kotline, ki je potekal v Békéscsabi, kjer so dosegli 2. mesto. Kot priznanje za svoje delo je skupino občina vključila v lokalni register vrednot. Sodelovali so na številnih lokalnih, pokrajinskih in državnih razstavah, kjer so bili večkrat nagrajeni. Na dveh razstavah so dosegli 2. mesto, kar je velik ponos za naselje. Vezenine umetniške skupine si je mogoče ogledati po predhodnem dogovoru.

Lőkösházi Krofi

V našem kraju so leta 1985 Klubi upokojencev začeli s peko Lőkösházi krofov in to dejavnost opravljajo še danes. Večkrat so sodelovali na Kisiratosevem podeželskem dnevu ter na dnevih občine. Krofe pripravljajo za ustanove, kot so vrtci, šole, za prireditve, na posebne prošnje in vsako leto tudi za Lőkösházi podeželski dan, ki je že postal tradicija. Takrat spečejo 3000–4000 krofov. Lőkösházi krofi so se leta 2018 predstavili tudi na Dnevu narodnih skupnosti v županiji Békés, kjer so prav tako dosegli velik uspeh. Leta 2019 je Občinski svet Lőkösháze, Komisija za lokalne vrednote, razglasila Lőkösházi krofe, ki jih pripravljajo člani Kluba železničarjev in občinskih upokojencev, za lokalno vrednoto. Možnost okušanja te gastronomske posebnosti je možna le po predhodnem dogovoru.

Lőkösházi kruh

Pripravljeno po starodavnem madžarskem receptu, ki se prenaša iz roda v rod. Ne vsebuje konzervansov, vendar je zahvaljujoč kvašeni tehnologiji obstojen več dni in se ne drobi. Zaradi prijetnega okusa se odlično ujema z večino živil. Zaradi pravilnega razmerja visokokakovostne moke ima dobre učinke na zdravje in je lahko prebavljiv. Njegova sredica je bogata in ni napihnjena, zato se lahko nasitite že z majhno količino. Njegova skorja je hrustljava in sijoča zaradi izjemnih lastnosti tradicionalne opečne peči. Izdelujemo ga ročno, zato izkušeni poznavalci lahko prepoznajo, kateri pek je pripravil kateri kruh.

Pastirska polenta (v romunščini mamaliga)

Tradicionalna narodna jed lökösházskih Romunov, ki ima stoletja dolgo zgodovino. Priprava je izjemno preprosta: koruzno moko/zdrob skuhamo v mleku ali slani vodi. Glede na količino mleka ali vode je polenta lahko tekoča, poltrda ali trda. Lahko se uživa kot priloga, pripravi se z ovčjim sirom, kislo smetano, koperjem in posuje s koščki pražene slanine. Lökösházski Romuni jo radi jedo ob polnjenem zelju, s toplim mlekom ali kot sladico, začinjeno z medom, sladkorjem, cimetom ali marmelado. Društvo Romunov iz Lökösháze tradicionalni recept predstavlja na romunskih spominskih večerih, ki jih od leta 2021 organizirajo vsako leto, ter na lokalnih ali večjih gastronomskih dogodkih, ki povezujejo romunske narodnostne skupnosti. Pastirska polenta je zelo priljubljena ne le med starejšimi, temveč tudi med mlajšimi generacijami. Utemeljitev za vključitev v register vrednot: Na lokalnih in večjih dogodkih, kot so na primer županijski romunski narodnostni gastronomski dogodki, je jed povezana z lökösházskimi Romuni in Društvom Romunov iz Lökösháze. Gastronomsko vrednoto je mogoče poskusiti le po predhodnem dogovoru.

Razstava cvetov iz sladkorja avtorice Károlyné Kovács

Károlyné Kovács se je rodila leta 1957 v Lőkösházi, kjer živi še danes. Sledila je očetovim stopinjam in se zaposlila kot šivilja v Lőkösházi. Prve sladkorne cvetove in torte, okrašene z njimi, je izdelovala kot hobi za svojo družino in prijatelje. Tako so fotografije njenih del prišle do županje našega kraja, Györgyi Szűcsné Gergely. Ta jo je spodbudila, da se leta 2015 prijavi na amatersko tekmovanje v izdelavi tort, ki ga je organiziral Munkácsy Mihály Muzej v Békéscsabi, kjer je prejela posebno nagrado za tortno kompozicijo „Zgodba mojega vnuka“. Kasneje je opravila tudi tečaj izdelave sladkornih cvetov. Tam je spoznala mojstra slaščičarstva Zoltána Doktorja, člana Kulinarne ekipe Békés Vármegye. Zoltán je opazil njeno delo in jo leta 2016 povabil, da izdela cvetlične okraske za njihovo mizo na Kuharski olimpijadi v Erfurtu. Od leta 2016 vsako leto pripravi torto za praznik vasi Lőkösháza. Njena razstava je na ogled v Petőfi Sándor Skupnostnem Centru v Lőkösházi.

Petőfi Sándor Skupnostni Prostor in Knjižnica

Lőkösháza Petőfi Sándor Skupnostni Prostor in Knjižnica je prizorišče številnih prireditev in razstav. Tukaj si lahko ogledate cvetove iz sladkorja, ki jih je izdelala Kovács Károlyné, ter zbirko dioram Kotroczó Józsefa. Odpiralni čas: Vsak delovni dan od 08.00 do 16.00 Termin lahko rezervirate na naslednji telefonski številki: +36 66/ 244 - 399 Na istem mestu si lahko ogledate tudi deveto panoramsko sliko velikosti 9x4,5 metra slavnega umetnika iz Lőkösháze, Corvus-Kora Róberta, z naslovom: Atilla, Hun. Termin za voden ogled je mogoče dogovoriti z umetnikom.

POSLIKANE LESENE KASETE CERKVE FATIMSKE MATERE BOŽJE

Vásárhelyi Bréda grad

Stavba je dolga leta samevala. Po prenovi deluje kot kulturni obiskovalni center in turistična znamenitost. Na fasadi gradu, ki se nahaja v čudovitem okolju, je vsak večer po sončnem zahodu predstavljena edinstvena svetlobna predstava. Dogodki in poroke, ki se odvijajo v starodavnem parku okoli gradu, lahko postanejo elegantni in nepozabni spomini, zato je leta 2016 prejel strokovno priznanje za najboljšo poročno lokacijo v županiji Békés. V stavbi si je mogoče ogledati številne zanimivosti, kot je Foucaultovo nihalo v kupolni sobi, nad katerim na višini 15 metrov lahko občudujete edinstveno poslikavo kupole. V sobah oživijo zgodovina gradu in družine, obiskovalci pa lahko pokukajo v vsakdanje življenje posestva. V razstavnem prostoru je postavljenih več maket. Interaktivna instalacija in 3D-projekcija prikazujeta dela prenove gradu. Na ogled so številni pohištveni in dekorativni predmeti, značilni za obdobje gradu. V kleti se nahaja center za madžarske posebnosti, ki predstavlja mednarodno priznane vrednote in ponos županije Békés. Na območju gradu sta tudi restavracija in prireditveni šotor, ki sta primerna za organizacijo dogodkov.

Zbirka dioram Józsefa Kotroczója

Najmanjši ustvarjalec „Golgote” na Madžarskem je József Kotroczó. Rojen je bil 17. 4. 1926. Po navedbah Etnografskega leksikona (strani 383–384) je v 17. in 18. stoletju predstavljal takšno vrednost, da je bil predmet dediščine. Njegova dela „Steklenice potrpežljivosti” so sestavljena iz lesenih rezbarij, nameščenih v steklenice velikosti od 0,5 do 1000 ml: križ, lestev, steber mučenja, bič, sulica, meč, kladivo, goba. Njihova izdelava se dotika meja človeške vzdržljivosti in nemogočega. Izvirna barva lesenih rezbarij je bela (kanadski topol), ki simbolizira čistost duše, medtem ko plutovinasti zamašek predstavlja večnost. Razstava je na ogled v Petőfi Sándorjevem kulturnem centru.