Razpoka svetega Ladislava

Najgloblje korenine tega kraja izhajajo iz legend o svetem Ladislavu, ki že stoletja oblikujejo duhovno dediščino pokrajine. Ohranile so se tri različne legende:

• Po eni izmed njih naj bi leta 1091–92, ko se je kralj Ladislav boril proti kumanskim vojskam, ki so vdrle iz Moldavije, s svojo vojsko obtičal v današnji dolini Szentkút, obkrožen z nasprotniki in mučen zaradi žeje. Kralj se je sam odpravil na izvidnico, s svojim konjem Szög je preskočil razpoko. Ko je pristal, je iz odtisa podkve privrela voda, nato pa je s svojo bojno sekiro udaril po skali – in tam je prav tako nastal izvir.

• Druga različica pravi, da so kumani kralja stisnili v ozko dolino, kjer mu je pot preprečila velika razpoka. S svojim zvestim konjem je preskočil globoko jamo, in tam, kjer so podkve dotaknile tla, je začela teči kristalno čista voda.

• Tretja legenda sega še dlje: po njej naj bi sveti Ladislav skočil z oddaljenega vrha Ágasvár vse do doline Szentkút, da bi ušel svojim zasledovalcem.

Ne glede na to, kako se je zgodilo, je gotovo, da izvirska voda še vedno teče, prinaša ne le legende, temveč tudi življenje.

Dolina potoka Szentkút je geološko izjemna. Ta del geoparka Novohrad–Nógrád je oblikovala vulkanska dejavnost: izmenjujejo se plasti andezita, peščenjaka in apnenca, znotraj katerih na več mestih izvirajo slojni izvori. Na strmih pobočjih voda hitro odteka, zato so izvori redki, kar daje poseben pomen vodam, ki tu izvirajo in so na več mestih mlačne temperature – to so znaki vulkanske aktivnosti v preteklosti.

V dolini je voda izdolbla kanjonsko strugo, s skalnatimi izrastki in erozijskimi oblikami. To ni le zanimiv prizor za geologe in ljubitelje narave, temveč tudi odlična učna pot, kjer je mogoče preučevati večno dialog med vodo in kamninami.

Mátraverebély-Szentkút je danes pomembno romarsko središče, ki letno sprejme več deset tisoč obiskovalcev. Okoljsko ozaveščene izboljšave svetišča – na primer zbiralniki deževnice, prenove z uporabo naravnih materialov in gostinski objekti, ki uporabljajo sestavine lokalnih pridelovalcev – so odličen primer povezovanja verskega in trajnostnega turizma.

Obiskovalci lahko sodelujejo v peš romarskih poteh, ekoturističnih izletih in programih, ki temeljijo na vrednotah. Tematske poti, povezane s krajem – na primer pot, ki se začne pri Ágasvárju – pripovedujejo skupno zgodbo narave in vere.