Kot turist proti zavrženi hrani – majhne odločitve, velik vpliv

nedelja, 24. avgust 2025 11:36

Potovanje je tesno povezano z gastronomijo. Ko odkrijemo novo mesto, je pogosto prva stvar, ki jo naredimo, da poskusimo lokalne specialitete, uživamo v bogati ponudbi hotelskega zajtrka ali na terasi prijetne restavracije. A vendar, medtem ko se razvajamo z novimi okusi, se pogosto zgodi, da naročimo preveč ali pa polovica hrane ostane na krožniku. Ta na videz majhna navada je eden izmed dejavnikov globalnega problema zavržene hrane.

Izkušnja potovanja je tesno povezana z gastronomijo. Ko raziskujemo novo mesto, je pogosto ena prvih stvari, ki jih naredimo, poskusiti lokalne specialitete, uživati v bogati ponudbi hotelskega zajtrka ali na terasi prijetne restavracije. Toda medtem ko se razvajamo z novimi okusi, se lahko hitro zgodi, da naročimo preveč ali pa polovica hrane ostane na krožniku. Ta na videz majhna navada je eden od dejavnikov globalnega prehranskega odpadka.

Svež zajtrk v obmorskem hotelu, bogata ponudba samopostrežnega bifeja – to so pogosto prvi vtisi, ki jih doživimo na potovanjih. A okusni grižljaji in raznovrstna izbira ne prinašajo le gastronomskega užitka, temveč opozarjajo tudi na resen problem: globalno zavrženo hrano. Prav zato je zelo poučno, da Turčija načrtuje temeljito reformo: vlada želi z novim zakonom o gastronomiji omejiti tradicionalni sistem samopostrežnih bifejev. V prihodnosti naj bi hoteli in restavracije ponujali predvsem à la carte jedi, da bi gostje naročili le toliko, kolikor dejansko pojedo – cilj je jasen: bistveno zmanjšati količino zavržene hrane. Kot kažejo podatki, v državi letno na osebo zavržejo približno 102 kilograma hrane, od tega kar 12 milijonov kosov kruha dnevno. Kaj pa lahko turist stori proti zavrženi hrani, ko se odpravi na počitnice?

Premišljene izbire pri naročanju

Turiste pogosto vodi radovednost: želimo poskusiti vse, saj kdo ve, kdaj se bomo spet vrnili na isto mesto. Kljub temu se splača za trenutek ustaviti in premisliti, koliko hrane lahko dejansko pojemo. Naročanje manjših porcij ne le zmanjšuje količino zavržene hrane, temveč nam omogoča, da preizkusimo več različnih jedi, ne da bi hrana končala v smeteh.

Moč lokalnih sestavin

Hrana ni le okus, temveč tudi zgodba. Če izberemo restavracije, ki uporabljajo lokalne sestavine, posredno zmanjšujemo izgube hrane pri transportu in emisije ogljikovega dioksida. Poleg tega neposredno podpiramo lokalne kmete, pridelovalce in skupnosti, za katere vsak nakup pomeni prispevek k preživetju in ohranjanju tradicije.

NASVET: V Miskolcu Hotel Palota in Végállomás Bistorant redno organizirata kulinarične večere, osredotočene na sestavine iz okoliških gozdov Bükk – zdaj pa lokalna turistična organizacija ponuja tudi programe, kjer lahko med izletom z gozdno železnico spoznate lokalne sestavine in nato uživate v tematski večerji, pripravljeni iz teh sestavin.

Zavijanje ostankov ni sramotno

Dolgo je veljalo prepričanje, da je nerodno prositi za zavijanje ostankov hrane. Danes pa je v številnih državah povsem običajno, da gost odnese domov, česar ni mogel pojesti. Če pogumno izkoristimo to možnost, ne le preprečimo zavrženo hrano, temveč si zagotovimo še en obrok, ki nas naslednji dan spomni na okuse potovanja.

Iskanje trajnostnih nastanitev

Vedno več hotelov in penzionov se vidno trudi zmanjšati količino zavržene hrane. Ti kraji pogosto ponujajo manjše porcije na bifeju, digitalno merijo ostanke ali sodelujejo z lokalnimi nevladnimi organizacijami pri reševanju hrane. Če se zavestno odločimo za takšne nastanitve, s svojim potovanjem pošiljamo sporočilo: pomembno nam je, da gostoljubje ne pomeni nepotrebnega zapravljanja.

Moč majhnih navad

Boj proti zavrženi hrani ne zahteva velikih dejanj. Veliko bolj gre za to, da tudi med potovanjem pazimo na svoje majhne navade: ne jemljemo več hrane, kot jo potrebujemo, cenimo jedi iz lokalnih sestavin in se zavedamo, da lahko ostanke hrane shranimo za kasneje. Vse te preproste odločitve skupaj imajo ogromen vpliv, saj z vsakim ne zavrženim grižljajem ravnamo nekoliko bolj odgovorno z viri našega planeta.

Zavržena hrana ni le moralno ali ekonomsko vprašanje, temveč globalni izziv, ki temeljeito vpliva na našo prihodnost. Tretjina vse pridelane hrane nikoli ni zaužita, medtem ko po svetu milijoni ljudi trpijo zaradi lakote. Vsak korak pri zavrženi hrani – od pridelave do transporta in porabe – po nepotrebnem obremenjuje okolje, odvzema pitno vodo, porablja energijo in prispeva k emisijam toplogrednih plinov. Ni naključje, da je zmanjšanje zavržene hrane ena izmed ključnih točk ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov (SDG 12 – Odgovorna poraba in proizvodnja).

V turizmu je ta problem še izrazitejši: hotelski bifeji, bogata ponudba restavracij ali hitra prehrana vse prispevajo k temu, da ogromne količine hrane končajo v smeteh. To ne obremenjuje le virov lokalnih skupnosti, temveč ogroža tudi verodostojnost turizma. Vedno več popotnikov išče kraje, kjer se vidno trudijo za trajnost – kjer zmanjšanje zavržene hrane ni prazna obljuba, temveč resničnost, podprta z merljivimi rezultati.

Zavržena hrana torej ni le „problem prihodnjih generacij”: že danes vpliva na naše vsakdanje življenje – od naraščajočih cen hrane, ekstremnih vremenskih pojavov zaradi podnebnih sprememb, do družbenih napetosti. Zato je ključnega pomena, da vsi akterji v turizmu – turisti, ponudniki storitev, destinacije in odločevalci – sodelujejo pri reševanju tega problema. I-DEST pri tem ni le merilni sistem, temveč tudi skupnostna platforma, ki pomaga, da iz vsakodnevnih odločitev nastanejo globalne spremembe.

Načrtovana ureditev v Turčiji jasno kaže, da so ukrepi na vladni ravni nujni za zmanjšanje zavržene hrane. Vendar pa spremembe niso mogoče le z zakoni: vsaka odločitev posameznega popotnika, vsaka praksa odgovorne nastanitve in restavracije lahko prispeva k temu, da obilna ponudba ne pomeni tudi zapravljanja. Če samopostrežne bifeje vse bolj nadomeščajo premišljene izbire in cenjeni grižljaji, potem potovanje postane hkrati užitek in odgovornost – pot, po kateri turizem koraka proti bolj trajnostni prihodnosti.