Turizem v senci podnebnih sprememb – izkušnje iz nove raziskave

ponedeljek, 18. avgust 2025 22:02

Pred nekaj dnevi je izšla študija z naslovom Tourist demand and destination development under climate change: complexities and perspectives, ki preučuje povezave med turizmom in podnebnimi spremembami. Avtorji s pomočjo strokovne literature in študij primerov prikazujejo, kako se spreminjata povpraševanje in ponudba ter katere destinacije so najbolj ogrožene.

Ekstremni vremenski pojavi – vročinski valovi, gozdni požari, poplave ali pomanjkanje snega – neposredno spreminjajo potovalne navade. Stefan Gössling in Daniel Scott v svoji študiji ugotavljata, da turisti vse bolj prilagodljivo izbirajo destinacije, sezonski vzorci se spreminjajo, in vse bolj cenjene postajajo lokacije, ki ponujajo varnejše in stabilnejše podnebne pogoje.

Študija na primerih različnih destinacij prikazuje, kako podnebne spremembe ogrožajo turistične cilje – od obalnih letovišč do gorskih smučarskih središč in velikih mest – ter hkrati opozarja, da lahko podobni izzivi prizadenejo tudi druge destinacije.

Potapljajoči se otoki in poplavljena mesta

Ali Maldivi lahko izginejo?
Maldivi ležijo na morski gladini, ki se vsako leto dvigne za povprečno 3,2 mm. To bi lahko v prihodnosti povzročilo izginotje dela otokov – čeprav turizem predstavlja 30 % njihovega BDP.

Bo Benetke preživele poplave?
Mesto lagun danes povprečno 60 dni na leto prizadenejo ekstremne poplave. Znani trgi in ulice, ki so pod vodo, ne otežujejo le življenja prebivalcev, temveč ogrožajo tudi turizem.

Bo Karibsko območje ostalo varno?
Na Bahamih in Jamajki vse močnejši orkani pogosto uničujejo hotele in turistično infrastrukturo. Zavarovalne premije so se zvišale za 20–30 %, kar odvrača številne vlagatelje.

Potapljajoči se otoki in poplavljena mesta

Smučarski raj brez snega

Ali je mogoče smučati v Alpah brez snega?
Ledniki v Chamonixu so se v 30 letih zmanjšali za četrtino, v Zermattu pa bo do leta 2050 skoraj gotovo zmanjkalo snega na progah pod 1600 metri. Rešitev: vse več krajev se osredotoča na poletno pohodništvo in kolesarski turizem.

Bo Aspen izgubil svojo zimsko sezono?
V ameriškem smučarskem raju je zimska sezona že zdaj 30 dni krajša kot v 80. letih. To povzroča večdesetmilijonske izgube prihodkov letno, lokalno gospodarstvo pa se težko prilagaja.

Vročinska poletja v mestih

Se splača poleti obiskati Rim ali Barcelono?
V sredozemskih mestih vročinski valovi povzročajo dvig temperatur nad 40 °C. V Barceloni je zaradi tega poleti 10–15 % manj turistov. V Rimu težave še poslabša pomanjkanje vode: poraba vode zaradi turistov se v najbolj vročih mesecih poveča za 20 %.

Ali je Kopenhagen mesto prihodnosti?
Danska prestolnica je pozitiven primer: njen cilj je, da do leta 2025 postane ogljično nevtralna. S svojo kolesarsko infrastrukturo, zelenim urbanističnim načrtovanjem in trajnostnimi turističnimi strategijami je postala ena najljubših destinacij za okoljsko ozaveščene popotnike.

Medsebojni vpliv povpraševanja in ponudbe

Študije primerov kažejo: tam, kjer merljivo zmanjšujejo porabo energije in vode ter vključujejo lokalne skupnosti, turisti raje zapravljajo in se tudi vračajo. Trajnostnost danes ni le moralna, temveč tudi tržna prednost.

Potrebna je nova miselnost

Raziskava poudarja: razvoj destinacij mora hkrati obravnavati okoljske, gospodarske in družbene dimenzije. Prihodnost turizma temelji na prilagodljivosti, inovacijah in sodelovanju z lokalnimi skupnostmi.

Študija jasno kaže: primeri Benetk, Maldivov, Chamonixa, Aspena ali Barcelone dokazujejo, da podnebne spremembe niso oddaljena grožnja, temveč vsakdanja realnost turizma. Konkurenčne ostajajo tiste destinacije, ki pravočasno prepoznajo spremembe in razvijejo dolgoročne trajnostne strategije.

Gössling, S., & Scott, D. (2025). Tourist demand and destination development under climate change: complexities and perspectives. Journal of Sustainable Tourism, 1–32. https://doi.org/10.1080/09669582.2025.2543953. POVEZAVA