Nova mednarodna raziskava: trg trajnostnega turizma v razcvetu

Zeleni in trajnostni turizem je danes presegel status nišnega trga. Po raziskavi MRFR je bila vrednost trga leta 2024 1,73 milijarde dolarjev, do leta 2034 pa naj bi ta vrednost narasla na 14,4 milijarde – kar pomeni povprečno letno rast 23,6 %. To bistveno presega splošno stopnjo rasti globalnega turizma in jasno kaže na skokovito povečanje povpraševanja po trajnostnih izdelkih. Po raziskavi je dinamična rast posledica večje okoljske ozaveščenosti turistov, zavezanosti globalnega turističnega sektorja k trajnosti in naraščajočega povpraševanja po lokalnih izkušnjah.

Čeprav je Severna Amerika trenutno največji igralec na trgu zelenega turizma – leta 2022 je predstavljala 45,8 % globalnega prometa –, Evropa prav tako trdno drži svoj položaj, zlasti prek držav, kot sta Nemčija in Združeno kraljestvo. Madžarska – kot članica EU – ima dobro izhodišče, vendar bo za ohranitev konkurenčnosti neizogibna modernizacija infrastrukture, razvoj zavestne turistične komunikacije ter aktivno vključevanje lokalnih skupnosti v trajnostni turizem.

Azijsko-pacifiška regija prav tako kaže dinamično rast, zlasti pod vodstvom Kitajske in Indije. Glavni dejavniki so pojav mlajših, okoljsko ozaveščenih popotnikov in hitro izboljševanje turistične infrastrukture.

Obenem Latinska Amerika in Afrika postajata vse pomembnejša igralca na področju zelenega turizma: globalni podatki kažejo, da odgovorni turizem ni več zanimiv le za ozko skupino – na primer, v Nepalu se je zanimanje za zeleni turizem povečalo za 24 %, v Keniji pa za več kot 37 %, medtem ko postajajo destinacije, kot so Kostarika, Etiopija in Galapaški otoki, vse bolj iskane ekoturistične točke.

Za širjenjem trajnostnega turizma nedvomno stojijo spremenjena pričakovanja obiskovalcev. Po poročilu Market Research Future (MRFR) vse več turistov išče okolju prijazne in družbeno odgovorne rešitve: 80 % vprašanih je navedlo, da bi dali prednost trajnostnim nastanitvam ali vsaj občasno izbrali zelene, okolju prijazne storitve. Ta ozaveščenost se ne kaže le pri rezervacijah nastanitev, temveč tudi pri izbiri programov – vse več ljudi išče izkušnje, ki ne le zabavajo, temveč tudi pozitivno vplivajo na lokalno skupnost ali okolje.

Ta sprememba v miselnosti prinaša spremembe tudi na strani ponudnikov: večja turistična podjetja trajnostnosti ne omenjajo več le kot del marketinških strategij, temveč jo vključujejo v svoje poslovne strategije. Vse več hotelskih verig in organizatorjev potovanj vzpostavlja zelene dobavne verige, uvaja delovanje na podlagi ESG načel ali redno objavlja poročila o trajnosti. Kljub visokim začetnim stroškom tržni akterji vlagajo v okolju prijazne rešitve, saj prepoznavajo, da je dolgoročna konkurenčnost odvisna od vrednotno usmerjenega poslovanja.

Popotniki danes ne zbirajo le spominov, temveč želijo tudi vplivati – in pričakujejo, da bodo izbrani ponudniki delili to miselnost. Ta trend jasno kaže smer tudi slovenskemu turističnemu sektorju: verodostojna, skupnostno usmerjena in trajnostna ponudba prinaša ne le moralno, temveč tudi tržno prednost.