Kako lahko med počitnicami prispevaš k globalnemu ohranjanju zdravja

Eden najpomembnejših korakov, ki jih lahko storimo, je posredna podpora lokalnemu gospodarstvu in s tem zdravstvenemu ozadju lokalnih skupnosti. Ko se namesto mednarodnih luksuznih hotelov ali globalnih verig hitre prehrane odločimo za restavracijo, ki jo vodi lokalna družina, ali kupimo sadje na tržnici pri okoliških malih kmetih, denar, ki ga tam porabimo, neposredno ostane pri domačinih.

Pomislimo: če na tajski ali kenijski tržnici kupimo pri lokalnem prodajalcu, tistih nekaj dolarjev neposredno prispeva k temu, da prodajalec lahko zagotovi čisto pitno vodo za svojo družino ali plača osnovna zdravila in zdravstveno oskrbo za svojega otroka. Zavestna poraba tako ni le gospodarska pomoč, temveč tudi temelj izboljšanja kakovosti življenja in fizičnega dobrega počutja v razvijajočih se regijah.

Odgovorno nakupovanje in prehranjevanje ima tudi drugo, zelo strogo plat: prevoz hrane čez državne meje. Mnogi menijo, da je prinašanje svežega sadja, mesnih izdelkov ali prigrizkov iz domače države ali sosednje države prijazna gesta ali dobra popotna malica, vendar to prinašanje predstavlja veliko biološko in zdravstveno tveganje za državo gostiteljico. Z nepreverjeno, okuženo ali neustrezno kakovostno hrano lahko vnesemo tujerodne škodljivce, bakterije ali viruse, ki lahko uničijo lokalno kmetijstvo in povzročijo resno krizo na področju varnosti hrane.

Zaradi tega so danes v številnih delih sveta uvedene zelo stroge kazni za potnike, ki poskušajo čez carino prenesti sveže izdelke. Na Japonskem na primer oblasti zelo strogo nadzorujejo meso, zelenjavo in sadje: če nekdo poskuša nezakonito ali prikrito vnesti takšne izdelke v državo, mu grozijo visoke denarne kazni, ki lahko znašajo več milijonov jenov, v skrajnih primerih pa tudi zaporna kazen. Podobno stroga karantenska pravila in resne kazni veljajo tudi na Kitajskem, kjer je uvoz svežega sadja za tuje potnike prav tako prepovedan, da bi zaščitili domači ekosistem pred vnesenimi boleznimi. Če želimo podpreti SDG 3, je najvarnejše pravilo, da hrano vedno kupujemo in uživamo tam, kjer se trenutno nahajamo.

Drugi nepogrešljiv steber trajnostnega turizma je zaščita našega okolja in kritičnih vodnih virov. Na številnih priljubljenih turističnih destinacijah, kot so nekateri deli Indonezije ali Indije, pomanjkanje čiste pitne vode in neustrezno ravnanje z odpadki predstavljata resno zdravstveno tveganje, širjenje epidemij in okužb za lokalno prebivalstvo. Deževnica, ki se nabira v odpadni plastiki na prostem, na primer ustvarja idealne pogoje za razmnoževanje komarjev, ki prenašajo malarijo ali dengo.

Če med potovanjem uporabljamo svojo ponovno napolnljivo steklenico namesto nakupa 3-4 plastičnih steklenic na dan, neposredno zmanjšujemo te odpadke. Če poleg tega v svojo toaletno torbico vključimo biološko razgradljiv trdi šampon in okolju prijazna čistilna sredstva, zaščitimo lokalne reke in podtalnico pred kemičnim onesnaženjem. S tem preventivnim korakom aktivno ščitimo prebivalce pred kroničnimi boleznimi, ki jih povzroča onesnaženo okolje.

Ohranjanje našega zdravja in zaščita države gostiteljice sta tesno povezana. Odgovorna priprava pred potovanjem, pravočasno cepljenje proti obveznim in priporočljivim boleznim – kot so rumena mrzlica, hepatitis ali tifus – je naša osnovna dolžnost. S tem preprečimo, da bi nenamerno vnesli ali širili nalezljive bolezni v regiji, kjer je lokalno prebivalstvo morda popolnoma nezaščiteno.

Na destinaciji se namesto najema avtomobila odločimo za uporabo lokalnega javnega prevoza ali raziskovanje mest peš oziroma s kolesom. Ta odločitev neposredno zmanjšuje emisije drobnih delcev in škodljivih snovi. S čistejšim zrakom prispevamo k preprečevanju astme in drugih dihalnih bolezni pri lokalnih prebivalcih, medtem ko hoja ali kolesarjenje učinkovito podpirata našo fizično kondicijo in duševno dobro počutje.