Kishartyán

Naselje je predvsem znano po kamniti luknji znotraj svojih meja. Jama je nastala v spodnjem miocenu (Egri-Eggenburg) v peščenjaku (formacija Pétervására Sandstone) vzdolž tektonskih razpok, slojevitosti in ploskev zaradi procesa zamrzovanja in taljenja, porušitev, preperevanja in morda deflacije ter človeškega posega. V svojem trenutnem stanju deluje bolj kot umetna votlina kot naravna tvorba. Jama je vodoravna, enonivojska in ima običajno kvadratni prerez. Sestavljena je iz treh do štirih manjših do večjih medsebojno povezanih prostorov, od katerih je večina kvadratnih in očitno oblikovanih s strani ljudi. Prvotne naravne votline so vidne pri vhodu in oknih, kjer njihove zaobljene, ovalne oblike nakazujejo njihov izvor. Domačini pripovedujejo zgodbo o zelo bogatem, a zelo boječem baronu iz bližnjega Karancssága, ki se je dolgo časa skrival v jami s svojo ljubimko, ker se je bal dvoboja z drugim baronom. Njegovi tlačani so jima ponoči prinašali hrano. Iz svojega dobro zaščitenega, skrivnega skrivališča si je upal priti šele leta kasneje, ko je slišal za smrt svojega tekmeca. Avtentičnost te zgodbe je vprašljiva, vendar je gotovo, da prvotno ozka votlina v strmi pečini nad dolinskim izvirom ni bila brez razloga razširjena v prostorno bivalno jamo s strani ljudi v starih časih, na tem odlično branljivem in dobro skritem mestu. Možno je, da je bila naseljena že v prazgodovini, zagotovo pa je bila naseljena v srednjem veku. Udobno razširjena votlina, ki je imela v dolini spodaj dober izvir vode, je morda v srednjem veku služila tudi kot bivališče puščavnika. Bivalna jama, grajsko umeščena v strmo pečino, je zagotovo nudila zatočišče prebivalcem vasi med tatarskimi in turškimi vpadi. Od leta 1982 je jama v literaturi omenjena kot "Kőlyuk". V literaturi se pojavlja tudi pod različnimi imeni: Kishartyáni Kőlyuk (Eszterhás 1988), Kő-völgyi-kőlyuk (Szathmári 1982), Kő-völgyi Kőlyuk (Eszterhás 1989), Kő-völgyi Hermit-cave (Eszterhás 1988), Kővölgyi Hermit-cave (Eszterhás 1989), Kő-völgyi-hermitcave (Eszterhás 1989) in Hermit-cave (Szathmári 1982).