Rimski vrt z ruševinami

Najdišče dokazuje, da je bilo območje naseljeno že v prvi polovici 1. stoletja – o tem priča tudi kovanec cesarja Tiberija. V zgodnjem obdobju je tu stala lesena hiša, ki je verjetno ob koncu 1. stoletja pogorela. Na njenem mestu so v začetku 2. stoletja zgradili impresivno kamnito stavbo, večjo od 1000 kvadratnih metrov, ki je imela tople, mlačne in hladne kopalne bazene ter na vzhodni strani stebrišče (portikus).

Čeprav osrednje ogrevanje, značilno za vile urbane, ni bilo prisotno, stavba nosi arhitekturne značilnosti tistega časa. Stavba je proti koncu 2. stoletja propadla, nato pa so jo v 3. stoletju obnovili z novo notranjo razporeditvijo in dodali Mithrasovo svetišče – oltarni kamen tega svetišča so odkrili med izkopavanji. V 4. stoletju je vila ponovno propadla, a so jo znova zgradili, dokler ni na začetku 5. stoletja dokončno propadla. Funkcija kompleksa se je skozi čas spreminjala – v zadnjem obdobju je verjetno služil gospodarskim namenom.

Zahodno od stanovanjske stavbe so našli ostanke gospodarskih poslopij, ki so pripadali vili, kar nakazuje, da je tu delovalo celotno podeželsko posestvo. Druge najdbe iz okolice Hévíza – kot je Jupitrov oltarni kamen, najden blizu jezera, ali rimski kovanci, ki so jih odkrili potapljači – jasno kažejo, da so Rimljani že takrat prepoznali zdravilno moč jezera, kar je prispevalo k dolgotrajni naseljenosti območja.

Flavius in njegova dojilja – legenda o jezeru
Kip upodablja Flaviusa Teodozija, zadnjega cesarja Rimskega imperija, in njegovo dojiljo, ki je molila k Devici Mariji za ozdravitev svojega bolnega varovanca. Po legendi je zaradi njenih molitev izbruhnil zdravilni izvir, v katerem si je Flavius opomogel – in tako postal vladar. Kip je delo Ferenca Farkasa (2015) in je posvečen legendi o Hévíškem jezeru.

Suhi Kneippov pohod – sprehod v preteklost
Kneippov pohod, ki je urejen v rimskem vrtu, sledi trasi rimskih zidov, skritih pod zemljo. Hoja z bosimi nogami po različnih površinah – kamenčkih, lesu, drobljencu – ne le osveži, ampak tudi naravno masira, spodbuja krvni obtok in prek refleksnih točk vpliva na celotno telo.

Vrata doma – kip psa in rimska vrata
Skulptura prikazuje vhod v rimsko stanovanjsko hišo in veličastnega psa, izklesanega iz granita. Rimski ekvivalent opozorila "pazi, pes" ("cave canem") je bil pogost motiv na vhodih v Pompejih. Umetnina simbolizira povezavo med preteklostjo in sedanjostjo.

Srnica – skrivnostna bronasta figurica
Majhna srnica je bila izdelana po vzoru najdbe iz 4. stoletja. Izvirna bronasta figurica, velika 2 cm, je bila odkrita v okolici Hévíza in je verjetno služila kot grobni pridatek. Sedanji kip je ustvaril Ferenc Farkas.

Rimski vojaški grob – skrivnost globin zemlje
Popolnoma ohranjen grob iz opeke so odkrili leta 1925. Iz groba so izkopali rimske kovance, bronaste sponke in okostje vojaka. Najdbe so shranjene v Balatonskem muzeju, grob pa je na ogled na kraju samem.

Muzej Egregy – srečanje preteklosti in sedanjosti
V muzeju, ki je bil ustanovljen na mestu nekdanje mizarske delavnice, so od leta 2015 na ogled občasne in tematske razstave, med njimi tudi razstave, ki prikazujejo večtisočletno zgodovino Hévíza.