Trajnostni turizem v nacionalnih barvah: nacionalni white-label programi po svetu

V tem procesu postajajo vse pomembnejši tako imenovani white-label sistemi za trajnostni turizem, ki državam ali regijam omogočajo, da se predstavijo z lastno blagovno znamko, vizualno podobo in programom, prilagojenim lokalnim značilnostim, medtem ko v ozadju deluje že razvit mednarodni standard trajnosti, metodologija ocenjevanja in celo digitalni sistem spremljanja. Ključna prednost tega modela je, da vsaka država ne potrebuje samostojno razviti zahtev trajnosti, metodologije ocenjevanja in postopkov nadzora: na podlagi preizkušenega strokovnega sistema je mogoče hitreje, z enotnejšimi zahtevami in manjšimi stroški metodološkega razvoja vzpostaviti lasten nacionalni program. Lokalna blagovna znamka tako ni zgolj nov logotip, temveč razvojni in – ob ustreznem nadzornem sistemu – certifikacijski okvir, ki temelji na mednarodnem znanju in metodologiji.

White-label model ustvarja različne vrednosti za vse deležnike. Gostom lahko olajša razumevanje informacij o trajnosti in sprejemanje potovalnih odločitev, še posebej, če je jasno razvidno, katere trditve temeljijo na samooceni in katere so bile neodvisno potrjene. Turističnim podjetjem lahko zagotovi enoten sistem zahtev, praktične smernice za razvoj, možnosti samoocenjevanja in certificiranja ter večjo tržno vidnost prek skupne nacionalne blagovne znamke. Organizacije za upravljanje destinacij dobijo skupno metodologijo za vključevanje lokalnih ponudnikov, zbiranje podatkov o trajnosti, določanje razvojnih prioritet in spremljanje rezultatov skozi čas. Na nacionalni ravni pa se odpirajo možnosti za primerjavo uspešnosti destinacij po enotnih merilih in merljivo uresničevanje nacionalnih turističnih strateških ciljev. Največja dodana vrednost torej ni v sami oznaki, temveč v tem, da posamezni ukrepi trajnosti podjetij postanejo del razvojnega sistema destinacij in celotne države.

Z vidika mednarodne verodostojnosti je še posebej pomembna uporaba GSTC kriterijev ali standarda Green Destinations, ki ga priznava GSTC. Ti sistemi ne preučujejo zgolj varstva okolja, temveč tudi trajnostno upravljanje, lokalno gospodarstvo, družbeno odgovornost in ohranjanje kulturne dediščine. Prednost Green Destinations je tudi v tem, da mednarodne zahteve pretvori v konkretni okvir za ocenjevanje in razvoj na ravni destinacij. Skupni standardi ustvarjajo strokovno osnovo za primerljivost in verodostojno komunikacijo, hkrati pa omogočajo upoštevanje lokalnih posebnosti. Pomembno pa je poudariti, da uporaba mednarodnega standarda in uporaba white-label blagovne znamke sama po sebi še ne pomenita neodvisnega certificiranja: verodostojnost zagotavljajo uporabljeni postopki nadzora in certificiranja.

Bistvo white-label rešitve je, da se mednarodno razvit sistem predstavi pod lastno nacionalno ali regionalno blagovno znamko. Lokalna organizacija lahko vodi uvajanje programa, komunikacijo in podporo udeležencem, medtem ko strokovno ocenjevanje temelji na prevzetem mednarodnem standardu.

Pomembno pa je razlikovati med tremi pojmi.

GSTC določa mednarodne standarde trajnosti. Ti zajemajo trajnostno upravljanje, družbeno-gospodarske vplive, kulturno dediščino in vplive na okolje. GSTC sam ne izvaja certificiranja, temveč med drugim priznava standarde in akreditira certifikacijske organizacije.

Green Destinations Standard ocenjuje trajnostno delovanje destinacij. Sistem s 84 kriteriji preučuje upravljanje destinacije, ohranjanje naravnih in kulturnih vrednot, okoljsko uspešnost, družbene vplive in vključevanje lokalnih turističnih podjetij. Priznanje destinacije ne pomeni samodejno certificiranja podjetij, ki delujejo na njenem območju.

Good Travel Seal je sistem trajnosti za turistična podjetja. Namenjen je ocenjevanju in certificiranju trajnostnih praks nastanitev, gostinskih obratov, atrakcij in drugih turističnih deležnikov.

Dobro zasnovan nacionalni program lahko rešitve za različne ciljne skupine združi pod eno samo nacionalno blagovno znamko.

Eden najbolj prepoznavnih nacionalnih primerov white-label trajnostnega turizma.

Program Slovenia Green, ki ga je leta 2015 uvedla Slovenska turistična organizacija, je nacionalni trajnostni program, razvit v sodelovanju z organizacijama GoodPlace in Green Destinations.

Posebnost programa je, da za destinacije uporablja mednarodni ocenjevalni sistem Green Destinations.

Kaj ocenjuje in priznava?

Destinacije se ocenjujejo na podlagi 84 kriterijev Green Destinations Standard. Uspešnost se preučuje na šestih tematskih področjih, priznanja pa se podeljujejo v bronasti, srebrni, zlati ali platinasti kategoriji Slovenia Green Destination.

Pod blagovno znamko Slovenia Green se lahko predstavijo tudi nastanitve, potovalne agencije, naravni parki, atrakcije, restavracije in drugi turistični deležniki. Pri podjetjih pa nacionalna oznaka pogosto temelji na že pridobljenem, v programu priznanem zunanjem certifikatu trajnosti.

Povezava z GSTC in sistemom Green Destinations: Ocenjevanje destinacij temelji na standardu Green Destinations, ki ga priznava GSTC. Pomembno je, da različne ravni priznanj Slovenia Green ne pomenijo vedno popolnega, GSTC-akreditiranega certificiranja destinacij.

Slovenski model kaže, da je mogoče ocenjevanje trajnostnega razvoja destinacij in nacionalno predstavitev certifikatov ponudnikov združiti v enem samem programu.

Več informacij: Slovenia Green – Zelena shema slovenskega turizma

Rešitev nove generacije white-label, ki naslavlja celoten turistični ekosistem.

Thailand Good Travel je osrednji element načrta Thailand Green Tourism Plan 2030. Program je nastal v sodelovanju tajske turistične uprave, univerze Mahidol, organizacije Green Destinations in Travelife for Tour Operators.

Sistem ni le nacionalna oznaka, temveč združuje zbiranje podatkov, samoocenjevanje, usposabljanje, strokovno podporo in različne možnosti priznanj.

Kaj ocenjuje in priznava?

Program razlikuje štiri glavne ciljne skupine: turistične destinacije, skupnostno osnovane turistične pobude (Community-Based Tourism), manjše nastanitve (Small Good Stay) in potovalne agencije.

Program za destinacije je povezan s standardom Green Destinations, pri podjetjih pa se uporabljajo ustrezni ocenjevalni sistemi Good Travel in Travelife.

Ena od posebnosti Thailand Good Travel je predhodni sistem samoocenjevanja Green Scan. Ta udeležencem pomaga spoznati zahteve trajnosti, prepoznati pomanjkljivosti in se pripraviti na kasnejše certificiranje.

Predhodno samoocenjevanje samo po sebi še ne pomeni popolnega, neodvisnega certificiranja trajnosti.

Povezava z GSTC in sistemom Green Destinations: Program je neposredno povezan z metodologijami Green Destinations, Good Travel Seal in Travelife ter načeli GSTC. Green Destinations predstavlja Thailand Good Travel kot nacionalni white-label program.

Tajski primer kaže, da lahko nacionalni trajnostni program hkrati deluje kot politično orodje za turizem, sistem za razvoj ponudnikov in blagovna znamka za mednarodni trg.

Več informacij: Thailand Good Travel

Strokovni model, ki temelji na Green Destinations, vendar ni klasičen državni white-label program.

Ecotourism Australia upravlja dva programa certificiranja destinacij, ki ponujata ocenjevanje trajnosti za območja z različnimi turističnimi značilnostmi.

ECO Destination Certification je namenjen predvsem naravi osredotočenim destinacijam, medtem ko je Sustainable Tourism Destination Certification primeren tudi za mestne in druge destinacije, ki ne temeljijo predvsem na naravnih doživetjih.

Kaj ocenjuje in certificira?

Certificiranje zajema delovanje določene turistične destinacije, njene naravovarstvene in družbeno-kulturne prakse ter odgovorno upravljanje turizma.

Sistem upošteva med drugim varovanje naravnih vrednot, vključevanje lokalnih skupnosti, okoljski vpliv turizma in dolgoročno trajnostno upravljanje destinacije.

Ecotourism Australia poleg tega upravlja tudi ločene programe certificiranja za podjetja v naravnem turizmu in širšem turističnem sektorju. Teh pa ne gre zamenjevati s certificiranjem destinacij.

Povezava z GSTC in sistemom Green Destinations: Programi so povezani z mednarodnim okvirom destinacij Green Destinations in načeli GSTC.

Avstralska rešitev je nacionalno dostopen strokovni sistem certificiranja, vendar ne predstavlja enotnega državnega white-label programa za celoten turizem v Avstraliji.

Več informacij: Ecotourism Australia – Sustainable Destinations

Mednarodna praksa je veliko bolj raznolika kot zgolj strogo razumljeni white-label programi.

Nekatere države temeljijo na kriterijih GSTC za razvoj lastnega standarda. Druge povezujejo že obstoječe zunanje certifikate z nacionalnim razvojnim in komunikacijskim sistemom.

Finska s programom Sustainable Travel Finland (STF) spodbuja širjenje trajnostnega turizma. Pobuda, ki jo vodi Visit Finland, obravnava trajnost kot stalen proces razvoja, ne kot enkratno oceno.

Kaj ocenjuje? Sistem je namenjen tako turističnim podjetjem kot destinacijam. Podjetja napredujejo skozi sedemstopenjski razvojni proces, ki vključuje zavezanost trajnosti, usposabljanje zaposlenih, razvojni načrt, merjenje uspešnosti in komunikacijo.

Za pridobitev oznake STF za podjetja je potreben tudi zunanji certifikat trajnosti. Pri priznanju destinacij je pomembna vključenost lokalnih ponudnikov in izpolnjevanje trajnostnih zahtev za destinacije.

Mednarodno ozadje: Program deluje v skladu z načeli trajnosti GSTC in se opira tudi na zunanja certificiranja. Ni dokumentiran kot white-label program Green Destinations.

Več informacij: Sustainable Travel Finland

Swisstainable je nacionalni trajnostni turistični program Švice, ki zagotavlja skupno blagovno znamko za podjetja in destinacije.

Kaj ocenjuje? Program razlikuje tri ravni. Prva raven temelji predvsem na zavezanosti trajnosti in dokumentaciji razvojnih načrtov. Na drugi in tretji ravni pa postajajo vse pomembnejši zunanji pregledi in priznani certifikati trajnosti.

Posebnost Swisstainable je, da ne želi ustvariti enotnega novega sistema certificiranja za vse udeležence. Namesto tega podpira nacionalno predstavitev in priznanje obstoječih certifikatov in trajnostnih dosežkov.

Mednarodno ozadje: Program se opira na različne mednarodno priznane certifikate trajnosti. Ni sistem Green Destinations white-label, sodelovanje v programu Swisstainable pa samo po sebi ne pomeni neodvisnega certificiranja.

Več informacij: Swisstainable

Norveška je ena od pionirjev na področju ocenjevanja trajnosti na ravni destinacij. Sistem Sustainable Destination, ki ga predstavlja Visit Norway, podpira dolgoročni razvoj turističnih območij.

Kaj ocenjuje? Sistem ne certificira posameznih hotelov ali restavracij, temveč preučuje trajnostno upravljanje turizma na ravni destinacije. Zahteve vključujejo vključevanje lokalnih skupnosti, ohranjanje naravnih in kulturnih vrednot, zmanjševanje okoljskih vplivov in gospodarsko trajnost.

Program se osredotoča na stalni razvoj destinacij in redno ponovno ocenjevanje uspešnosti.

Mednarodno ozadje: Norveška uporablja lasten standard za destinacije, ki ga priznava GSTC. Ne gre za sistem Green Destinations white-label.

Več informacij: Visit Norway – Sustainable Destinations

Nacionalna turistična organizacija Estonije, Visit Estonia, z uporabo mednarodnega sistema Green Destinations podpira razvoj trajnostnih destinacij. Za destinacije, vključene v program, se letno določijo ciljne vrednosti, katerih doseganje vodi do višje stopnje priznanja v sistemu Green Destinations. Destinacije prejmejo sredstva za naslednje obdobje le, če so do dogovorjenega roka izpolnile cilje, dogovorjene z nacionalno turistično organizacijo.

Kaj ocenjuje? Pobuda podpira oceno trajnostnega stanja destinacij, določanje razvojnih nalog in napredovanje v sistemu priznanj Green Destinations.

Mednarodno ozadje: Gre za neposredno sodelovanje z Green Destinations. Ni dokazano, da bi Estonija ustvarila samostojno nacionalno blagovno znamko white-label.

Več informacij: Green Destinations – Visit Estonia

Turčija je izbrala še posebej zanimivo rešitev, saj je izpolnjevanje zahtev trajnosti povezala s postopno obvezno sektorsko regulacijo.

Kaj ocenjuje? Program se osredotoča predvsem na trajnostno delovanje nastanitvenih objektov. Ocenjevanje na več ravneh preučuje izpolnjevanje okoljskih, družbenih, kulturnih in upravljavskih zahtev.

Prvi dve ravni potrjevanja skladnosti nista enakovredni popolnemu certificiranju trajnosti po celotnem naboru zahtev tretje ravni.

Mednarodno ozadje: Turčija je razvila lasten turistični standard, ki ga priznava GSTC. Program ni sistem Green Destinations white-label.

Več informacij: Türkiye Sustainable Tourism Industry Criteria

Japonska podpira trajnostni razvoj destinacij s svojim nacionalnim standardom JSTS-D.

Kaj ocenjuje? Standard zajema upravljanje turističnih destinacij, njihove gospodarske in družbene vplive, kulturno dediščino in okoljsko uspešnost.

Poudarek je na vključevanju lokalnih deležnikov, spremljanju vplivov turizma in dolgoročnem upravljanju destinacij.

Mednarodno ozadje: JSTS-D je lasten japonski standard, ki je pridobil status GSTC-Recognized. Ne gre za sistem Green Destinations white-label.

Več informacij: GSTC – Japan Sustainable Tourism Standard

Indonezija je razvila lasten nacionalni standard za trajnostne turistične destinacije.

Kaj ocenjuje? Sistem preučuje trajnostno upravljanje destinacij, njihovo okoljsko uspešnost, družbeno-gospodarske vplive in ohranjanje kulturne dediščine.

Mednarodno ozadje: Nacionalni standard je pridobil status GSTC-Recognized. To kaže na skladnost standarda z mednarodnimi zahtevami, vendar samo po sebi ne pomeni certificiranja vseh indonezijskih destinacij.

Več informacij: GSTC – Indonesia Sustainable Tourism Destination Standard

Zelenortski otoki so za razvoj trajnostnega turizma razvili več nacionalnih standardov, prilagojenih različnim ciljnim skupinam.

Kaj ocenjuje? Sistem vključuje ločene zahteve za turistične destinacije, nastanitve in potovalne agencije.

To je pomembno, saj so odgovornosti in preverljiva uspešnost različnih turističnih deležnikov različne.

Mednarodno ozadje: Trije nacionalni standardi so pridobili status GSTC-Recognized. Ne gre za sistem Green Destinations white-label, temveč za lasten, mednarodno priznan sistem standardov.

Več informacij: GSTC – Cabo Verde

Kostarika je ena najbolj prepoznavnih mednarodnih pionirjev trajnostnega turizma. Certification for Sustainable Tourism, krajše CST, je dolgoletni nacionalni program certificiranja trajnosti.

Kaj ocenjuje? Sistem preučuje delovanje turističnih podjetij, s posebnim poudarkom na varstvu okolja, podpori lokalnim skupnostim, rabi virov in odgovornem upravljanju podjetij.

Program je uporaben za različne kategorije turističnih ponudnikov.

Mednarodno ozadje: Nacionalni standard Kostarike je pridobil priznanje GSTC-Recognized. Ne gre za sistem Green Destinations white-label.

Več informacij: Certification for Sustainable Tourism – Costa Rica

Čile s trajnostno oznako Sello S podpira odgovorno turistično delovanje.

Kaj ocenjuje? Program je na voljo določenim skupinam turističnih ponudnikov, vključno z nastanitvami, potovalnimi agencijami in organizatorji potovanj.

Zahteve preučujejo gospodarsko, družbeno-kulturno in okoljsko trajnost, pri ocenjevanju pa sodeluje tudi zunanji nadzor.

Mednarodno ozadje: Sello S je lasten nacionalni sistem standardov, ki ga priznava GSTC. Ne gre za sistem Green Destinations white-label.

Več informacij: Čile – Sello S

Nova Zelandija s programom Qualmark povezuje kakovostne in trajnostne zahteve za turistične storitve.

Kaj ocenjuje? Sistem preučuje delovanje nastanitev in ponudnikov turističnih doživetij ali programov. Zahteve vključujejo upravljanje, obiskovalčevo izkušnjo, družbeno odgovornost in okoljsko uspešnost.

Mednarodno ozadje: Qualmark ima lasten standard za podjetja, ki ga priznava GSTC. Ne gre za sistem Green Destinations white-label.

Več informacij: Qualmark – Sustainable Tourism Business Standards

Za Sejšele je trajnostni turizem še posebej pomemben, saj je uspeh turizma tesno povezan z ohranjanjem občutljivih otoških ekosistemov.

Kaj ocenjuje? Program Sustainable Seychelles temelji predvsem na trajnostnem delovanju nastanitev. Zahteve vključujejo varstvo okolja, upravljanje virov, podporo lokalnim skupnostim in odgovorno turistično delovanje.

Napovedano je bilo tudi razširitev programa na druge kategorije turističnih podjetij, kot so restavracije in organizatorji potovanj.

Mednarodno ozadje: Sistem zahtev za nastanitve ima status GSTC-Recognized. Gre za lasten nacionalni program, ne za dokumentiran sistem Green Destinations white-label.

Več informacij: Sustainable Seychelles

Na Mauritiusu je Blue Oasis pobuda, povezana s certificiranjem trajnostnega delovanja turističnih podjetij.

Kaj ocenjuje? Sistem je namenjen preverjanju trajnostnega delovanja nastanitev in organizatorjev potovanj.

Ocenjevanje upošteva okoljske, družbene in upravljavske zahteve.

Mednarodno ozadje: Program temelji na lastnem standardu GSTC-Recognized in GSTC-akreditiranem sistemu certificiranja. Ne gre za sistem Green Destinations white-label.

Več informacij: GSTC – Mauritius Standards Bureau

Avstrija uporablja svojo nacionalno okoljsko oznako tudi v turističnem sektorju.

Kaj ocenjuje? Austrian Ecolabel for Tourism preučuje predvsem okoljsko in trajnostno delovanje nastanitev ter drugih določenih turističnih podjetij.

Poseben poudarek je na energetski in vodni učinkovitosti, zmanjševanju odpadkov, okolju prijaznem nabavljanju in odgovornem upravljanju.

Mednarodno ozadje: Avstrijska turistična okoljska oznaka za nastanitve je pridobila priznanje GSTC-Recognized. Gre za lasten nacionalni standard, ne za sistem Green Destinations white-label.

Več informacij: GSTC – Recognized Hotel Standards

V Argentini program Hoteles más Verdes podpira razvoj trajnosti v hotelski industriji.

Kaj ocenjuje? Sistem preučuje trajnostno delovanje hotelov, upravljanje virov, okoljske ukrepe ter družbene in organizacijske prakse.

Mednarodno ozadje: Program ima lasten hotelski standard GSTC-Recognized. Ne gre za nacionalno certificiranje destinacij, temveč za pobudo, osredotočeno na hotelsko industrijo.

Več informacij: Hoteles más Verdes

V Kanadi program GreenStep upravlja trajnostne ocenjevalne in razvojne programe za turizem.

Kaj ocenjuje? Sistem ponuja ločene rešitve za turistične destinacije in podjetja. Ocenjevanje destinacij preučuje upravljanje turizma, vplive na lokalne skupnosti in okoljsko uspešnost, medtem ko se program za podjetja osredotoča na delovanje posameznih ponudnikov.

Mednarodno ozadje: GreenStep uporablja standarde GSTC-Recognized. Program je nacionalno uporaben, vendar ne predstavlja enotne državne blagovne znamke white-label.

Več informacij: GSTC – Recognized Destination Standards

V Egiptu je program Green Star Hotel namenjen razvoju trajnostnega delovanja nastanitev.

Kaj ocenjuje? Certificiranje se osredotoča na okoljsko in trajnostno uspešnost hotelov, vključno z upravljanjem energije in vode, ravnanjem z odpadki in drugimi operativnimi ukrepi.

Mednarodno ozadje: Standard programa za hotele ima status GSTC-Recognized. Ne gre za sistem Green Destinations white-label in ne certificira celotne trajnosti destinacije.

Več informacij: GSTC – Recognized Hotel Standards

Singapur je uvedel pomembne pobude za razvoj trajnostnega poslovnega turizma in industrije dogodkov.

Kaj ocenjuje? Zahteve za trajnostne MICE (konference, kongresi, razstave in drugi poslovni dogodki) preučujejo delovanje povezanih deležnikov.

Med trajnostnimi merili so okoljski vplivi dogodkov, raba virov, nabavne prakse in odgovorno organiziranje dogodkov.

Mednarodno ozadje: V Singapurju se je pojavil tudi standard MICE, ki ga priznava GSTC. Ta se osredotoča na specifično področje turizma in ni splošni sistem destinacij ali Green Destinations white-label.

Več informacij: GSTC – Recognized Standards and Accreditation

Green Destinations sodeluje v številnih nacionalnih projektih, ki ne pomenijo nujno vzpostavitve novega sistema certificiranja z lastno blagovno znamko.

Na Šrilanki je Sri Lanka Tourism Development Authority v sodelovanju z UNDP in Green Destinations sodelovala pri pripravi priznanja za trajnostno destinacijo Sigiriya ter pri priznavanju 200 mikro, malih in srednjih podjetij prek programa Good Travel Seal.

Kaj ocenjuje? Proces razvoja destinacij je povezan z okvirom Green Destinations, program za podjetja pa temelji na metodologiji Good Travel Seal.

Nacionalno sodelovanje na področju trajnosti je dokumentirano, vendar ni dokazano, da bi obstajala ločena nacionalna blagovna znamka white-label.

Več informacij: Green Destinations – Sri Lanka

V sodelovanju med Guyana Tourism Authority in Green Destinations so izvedli nacionalno oceno trajnosti, podporo podjetjem in program ocenjevanja na podlagi Good Travel Seal.

Kaj ocenjuje? Program preučuje trajnostno delovanje turističnih podjetij, njihove razvojne potrebe in približevanje mednarodnim zahtevam.

Pobuda je povezana z metodologijo Good Travel Seal in Green Destinations, vendar ni mogoče identificirati samostojne nacionalne blagovne znamke white-label.

Več informacij: Green Destinations – Guyana

V Kirgizistanu so v okviru projekta Green Tour vzpostavili lokalne strokovne in revizorske zmogljivosti, povezane z metodologijo Good Travel Seal.

Kaj ocenjuje? V ospredju je trajnostno delovanje turističnih podjetij in njihov razvoj, ne pa dokazano ustvarjanje nove nacionalne blagovne znamke white-label.

Projekt je pomemben, ker je uporabo mednarodnih zahtev trajnosti povezal z lokalnim strokovnim znanjem in praktičnim razvojem podjetij.

Več informacij: Green Destinations – Kyrgyzstan

Ti projekti dobro ponazarjajo, kako lahko država že pred vzpostavitvijo nacionalne blagovne znamke za certificiranje začne zbirati podatke o trajnosti, pripravljati podjetja in vzpostavljati lokalno strokovno mrežo.

White-label rešitve delujejo ne le na nacionalni ravni. Več regij ali posebnih območij je razvilo lastne trajnostne blagovne znamke.

Avstrija je v Gradiščanski kot prvi regiji uvedla certificiranje trajnostnega turizma, ki pokriva celotno regijo. Aprila 2025 so vse tri turistične regije – Severna Gradiščanska, Srednja Gradiščanska-Rosalia in Južna Gradiščanska – pridobile certifikata Österreichisches Umweltzeichen für Tourismusdestinationen in mednarodni TourCert, ki sta bila julija 2025 tudi uradno podeljena. Proces je zajel 171 občin, trajal 14 mesecev, vključeval zunanje revizije, ustanovitev svetovalnih teles za trajnost in sodelovanje več kot 500 udeležencev.

Kaj ocenjuje? Ne ocenjuje posameznih turističnih podjetij, temveč trajnostno delovanje destinacij, s posebnim poudarkom na varstvu podnebja, upravljanju okolja, mobilnosti, družbeni odgovornosti in vključevanju lokalnih deležnikov.

Mednarodno ozadje: Avstrijski certifikat za destinacije (UZ 82) temelji na kriterijih GSTC in evropskem sistemu kazalnikov ETIS, medtem ko ima TourCert lasten standard za destinacije, ki ga priznava GSTC. Model Gradiščanske torej ni sistem Green Destinations white-label, temveč usklajena uporaba dveh samostojnih certifikatov na ravni regije.

Več informacij: Burgenland Tourismus – Dvojno certificiranje celotne regije

Južna Tirolska v Italiji podpira razvoj turističnega sektorja z lastno regionalno trajnostno oznako.

Kaj ocenjuje? Sistem zajema destinacije in turistična podjetja, vendar z različnimi zahtevami. Pri destinacijah se ocenjuje trajnostno upravljanje turizma, okoljski in družbeni vplivi ter vključevanje lokalnih skupnosti. Pri podjetjih pa so v ospredju trajnostne prakse nastanitev in gostinskih obratov.

Mednarodno ozadje: Južna Tirolska ima regionalni standard za destinacije, ki ga priznava GSTC, in povezavo s certifikatom Green Destinations. Program je pomemben primer uporabe mednarodnih načel pod regionalno blagovno znamko.

Več informacij: Sustainable South Tyrol

Karibski otok Bonaire z Blue Destination Certification povezuje priznanje trajnostnih turističnih podjetij z lokalnimi okoljskimi izzivi.

Kaj ocenjuje? Trajnostno delovanje podjetij, s posebnim poudarkom na varstvu morskega okolja, upravljanju virov, ravnanju z odpadki in vplivih na skupnost.

Posebnost programa je, da mednarodne zahteve dopolnjuje z lokalnimi vidiki, povezanimi z varstvom koralnih grebenov in občutljivega morskega ekosistema.

Mednarodno ozadje: Gre za dokumentiran sistem white-label, ki temelji na Good Travel Seal.

Več informacij: Green Destinations – Bonaire

Španska regija Costa del Sol je z uvedbo programa Huella Zero razvila svojo trajnostno pobudo.

Kaj ocenjuje? Program preučuje trajnostno delovanje turističnih podjetij v regiji, vključno z nastanitvami, gostinskimi obrati in organizatorji potovanj.

Mednarodno ozadje: Gre za regionalni sistem white-label za podjetja, razvit v partnerstvu z Green Destinations.

Več informacij: Green Destinations – Costa del Sol

V turški regiji Bursa je pobuda Green Bursa osredotočena na razvoj trajnosti turističnih podjetij.

Kaj ocenjuje? Trajnostne ukrepe in prakse delovanja ponudnikov storitev.

Mednarodno ozadje: Pobuda je bila predstavljena kot regionalni sistem white-label, povezan z Good Travel Seal.

Več informacij: Green Destinations – Good Travel Event

Regionalni primeri dokazujejo, da je ena največjih prednosti sistema white-label ne le uporaba lastne blagovne znamke, temveč tudi možnost vključevanja lokalnih trajnostnih izzivov.

Nacionalna blagovna znamka, mednarodni standard in neodvisno certificiranje so tri različne stvari.

Nacionalna oznaka trajnosti države ne postane samodejno GSTC-akreditiran certifikat zgolj zato, ker program upošteva kriterije GSTC.

Status GSTC-Recognized pomeni, da je vsebina standarda skladna z mednarodnimi zahtevami. GSTC-akreditacija pa se nanaša na strokovno usposobljenost certifikacijske organizacije, njeno nepristransko delovanje in sistem nadzora.

Priznanje trajnosti destinacije in certificiranje ponudnikov storitev nista zamenljiva. Če mesto pridobi priznanje Green Destinations, to ne pomeni, da so vsi njegovi hoteli in restavracije certificirani.

Prav tako registracija v nacionalni program, izpolnjevanje vprašalnika za samooceno ali doseganje predhodne ravni trajnosti samo po sebi ne pomeni popolnega, neodvisnega certificiranja.

Osnova za verodostojno komunikacijo o trajnosti je zato, da je obiskovalcem jasno, kdo, kaj, po kakšnih zahtevah in s kakšnim postopkom nadzora je ocenil.

Mednarodni primeri kažejo, da nacionalni programi ne ustvarjajo vrednosti zgolj z izdajanjem certifikatov in logotipov.

Dobro delujoči sistemi trajnostne zahteve vključujejo v vsakodnevno upravljanje destinacij.

Pomagajo ponudnikom pri ocenjevanju njihovega delovanja, lokalnim turističnim organizacijam pa pri povezovanju trajnostnih ciljev s konkretnimi, sledljivimi ukrepi.

Zbiranje podatkov, vključevanje lokalnih deležnikov, spremljanje, usposabljanje in javna komunikacija se tako lahko združijo v enoten razvojni proces.

To je še posebej pomembno za manjše destinacije in turistična podjetja, kjer pridobitev mednarodnega certifikata pogosto zahteva daljšo pripravo.

Ena najpomembnejših priložnosti sistemov white-label in nacionalnih programov je zato podpora postopnemu razvoju, ne zgolj priznavanje že visokih trajnostnih dosežkov.

I-DEST se povezuje z istimi mednarodnimi razvojnimi smernicami, predvsem kot digitalno orodje za upravljanje in spremljanje destinacij.

Sistem z orodji za zbiranje podatkov in samoocenjevanje, ki so skladna s standardi GSTC in cilji trajnostnega razvoja ZN (SDG), podpira delo destinacij in turističnih ponudnikov.

Trajnostni ukrepi, ki jih posredujejo lokalni ponudniki, se lahko strukturirano zbirajo, nato pa uporabijo za skupno spremljanje na ravni destinacije.

Sistem lahko obiskovalcem prikaže tudi konkretne zaveze in njihovo povezavo s cilji SDG.

Rezultati samoocenjevanja in spremljanja v okviru I-DEST ne nadomeščajo neodvisnega certificiranja trajnosti. Vendar podpirajo priprave, spremljanje sprememb uspešnosti in sistematizacijo podatkov, potrebnih za nacionalne ali mednarodne programe trajnosti.

Platforma omogoča tudi prikaz destinacij z lastno vizualno podobo in samostojno lokalno upravljanje podatkov, zato lahko kot tehnološka podpora podpira različne regionalne in nacionalne trajnostne pobude.

Primeri Slovenije, Tajske, Avstralije in drugih predstavljenih držav kažejo, da ne obstaja ena sama rešitev, ki bi bila enaka za vse države.

Nekatere prevzamejo mednarodni sistem in ga izvajajo pod lastno blagovno znamko. Druge razvijejo lasten standard, ki temelji na GSTC, ali pa že obstoječe certifikate povežejo v nacionalni razvojni program.

Skupni cilj pa je enak: trajnost mora biti merljiva, razvoj sledljiv, komunikacija pa verodostojna in razumljiva.

Pravo vrednost prihodnjih trajnostnih turističnih blagovnih znamk ne bo določal logotip, temveč sistem, ki stoji za njim, in dokazljivi rezultati.